DELO Z OBRAMBNIMI MEHANIZMI STRANK V SOCIALNEM VARSTVU

Obrambni mehanizmi so nezavedni psihološki mehanizmi, ki zmanjšujejo anksioznost zaradi nesprejemljivih ali potencialno ogrožajočih zaznav. So psihološke strategije, ki jih stranke v socialnem varstvu avtomatično uporabijo s podzavestjo z namenom, da zanikajo ali popačijo resničnost, ki stranko ubrani pred anksioznostjo ali drugimi težavami. Njihov antipod je zavestna manipulacija strokovnega delavca za doseganje – pogosto tudi nerealnih ciljev.

Delovanje obrambnih mehanizmov ima zdrave ali celo škodljive posledice, odvisno od okoliščin in pogostosti delovanja. Pretirana uporaba obrambnega mehanizma velja za odklonsko, prav s tem pa se pogosto srečujemo v socialnem varstvu. Funkcije obrambnih mehanizmov zajemajo ohranjanje čustvene uravnovešenosti, razreševanje čustvenih nesoglasij, preprečevanje vrivanja že potlačenih vsebin nazaj v zavest posameznika, preprečevanje ali popolno odstranjevanje anksioznosti, ohranjanje in hkrati povečevanje posameznikovega samospoštovanja in tudi skrivno zadovoljevanje ter razvoj osebnostnih potez posameznika.

Med zrele obrambne mehanizme sodijo humor, sublimacija, pričakovanje, altruizem, vendar je lahko tudi pretirana uporaba teh patološka. Med škodljive pa lahko uvrščamo: kompenzacijo, odrivanje, potlačitev, projekcijo, sublimacijo, negacijo, ipd.

Vse to srečujemo pri delu z uporabniki in svojci v domovih za starejše ljudi, pri delu s strankami v centrih za socialno delo, v posebnih socialno varstvenih zavodih in pri izvajanju programov v društvih, kjer intenzivno delate z ljudmi. Vabljeni!

Dr. Lia Katarina Kompan Erzar, univ. dipl. psih. je izredna profesorica za področje zakonske terapije, dolgoletna psihoterapevtka, praktik in predavateljica na dveh fakultetah.