________________________________________
Ob 17. oktobru – mednarodnem dnevu boja proti revščini
Težko je sprejeti, da se je zaradi vojne v letu 2022 v Evropi razselilo preko 7 milijonov Ukrajincev in tudi, da bo zaradi vojne v kratkem revnih preko 55% Ukrajincev. Težko je sprejeti, da so klimatske in ekonomske spremembe, skupaj z energetsko revščino in izrazito inflacijo, tiste spremembe, ki tvorijo reke beguncev na svetovni ravni. Zaradi teh razlogov je bilo na svetovni ravni lani 70 milijonov več revnih ljudi, ki so se pridružili 10% svetovnega prebivalstva, ki živi z manj kot dvemi dolarji na dan. Z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, oz. pod pragom tveganja revščine je v EU živelo 16,5 % ljudi, veliko slabši je podatek za svet, saj se lahko potrdi, da kar 4,7 milijarde ljudi živi z manj kot 10 dolarji na dan.
Težko je sprejeti novo nastalo energetsko revščino, predvidene varčevalne ukrepe, celo napoved redukcij in hkrati ukrepov, kot je naprimer dvig letnega dodatka za upokojence v Sloveniji za 5 eurov in druge manjše popravke zakonodaje, ki skorajda slabšajo situacijo in ne obratno. Še teže je sprejeti dolgoletno dejstvo, da preko 50% upokojencev v Sloveniji dobi manj kot 700 EUR pokojnine, hkrati pa imamo eno najvišjih stopenj zadolženosti države in velik primanjkljaj v državnem proračunu, kar ta segment ljudi v Sloveniji dolgoročno utrjuje v depriviligiranem - drugem planu.
Kako v tem kaotičnem svetu zmanjševati revščino postaja vse bolj nejasno! Kako bo to storil minister pristojen za socialne zadeve brez ustreznih izkušenj in brez ekipe, ki bi bila dokazana v poslovnem ali akademskem okolju, tudi ni jasno?
Ker smo v preteklih letih prejemali zakone za urejanje tega področja, ki so dejansko težko razumljivi in povečujejo administracijo, je v Računsko sodišče že lansko leto povedalo, da je boj proti revščini zbirokratiziran, neučinkovit in da ne-ciljani socialni transferi ne dosegajo vseh kategorij prebivalstva, ki se s tem problemom soočajo.
Kaj nam torej pove 18. sprememb Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in 26. sprememb Zakona o socialnem varstvu ter velik obseg kadrovskih menjav in sprememb na ministrstvu, ki je pristojno za socialna vprašanja. To nam pove, da smo brez koncepta, da to področje zapostavljamo 30 let, ter da smo ustvarili sloj dolgotrajnih revnih, ki so praktično brez možnosti izhoda.
Dejstvo, da je že vsaka druga samska ženska nad 65 let ogrožena zaradi revščine, da imamo pomemben del mladih zaposlenih v prekarnih oblikah, da imamo upokojence z nizkimi pokojninami, če pa v to skupino prištejemo še prejemnike transferov, nezaposlene in prejemnike denarnih pomoči, nadomestil in transferjev na področju invalidskega varstva - hitro pridemo do vsakega 6 prebivalca Slovenije. Na drugi strani imamo visoko zadolženost države in vnaprej načrtovane proračunske primanjkljaje, ki vodijo slovensko družbo v stopicanje na mestu zaradi dolgoletnega plačevanja visokih obresti, ki bodo imele prednost pred ljudmi.
Vsaj na ta dan je prav povedati znano dejstvo, da za boj proti revščini ni dovolj zbiranje sredstev iz prodaje zamaškov ter organiziranje ad-hoc akcij ter da vsak šesti prebivalec Slovenije potrebuje učinkovite ukrepe s ciljem zmanjševanja revščine, in to zato, ker moramo ostati solidarna in socialna družba ter zato – ker je tako pač prav.
ZDRUŽENJE AKADEMIJA ZA SOCIALNE VEDE
Dr. Bojan Regvar, predsednik združenja
____________________________________________________________________________
Združenje AKADEMIJA ZA SOCIALNE VEDE je THINK TANK organizacija - povezana s sorodnimi organizacijami v tujini.
| 48.0KB |  |
